Ritem dneva
Ritem dneva nastaja zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi. Približno pol dneva je Zemlja obrnjena proti Soncu; ta stran je osvetljena, toplejša in prijetna za življenje. Drugo polovico dneva imamo noč, zdaj Zemlja ni osvetljena, je temna in hladnejša. Dan je ritem izdiha Zemlje v jutranjih in njenega vdiha v popoldanskih urah. Dopoldne so zgornji deli rastlin polni sokov in energije, okrog poldneva se energije preusmerijo v spodnji del, popoldne pa stremijo sokovi in energije v spodnji del rastline. To lahko ugotovimo tudi s primerom: približno enako razvito solato odrežemo istega dne eno zjutraj, drugo opoldne in tretjo zvečer ter jih damo v polivinilasto vrečko in v hladilnik. Čez nekaj dni se izkaže, da je le zjutraj odrezana solata še vedno lepo sveže. Podobno je z redkvico: če bi istega dne izpulili redkvico zjutraj, opoldne in zvečer, bi ostala dalj sveža tista, ki smo jo pobrali zvečer.
To dejstvo koristno uporabimo pri presajanju. Rastline, ki jih mislimo presaditi, vzamemo iz zemlje zjutraj, jih zavite v časopisni papir spravimo v senco in nato posadimo na novo mesto proti večeru. Če je zemlja preveč vlažna, jo okopavamo zjutraj, saj bo z izdihom oddala odvečno vlago. Če je zemlja presuha, jo okopavamo proti večeru, da bo z vdihom sprejela vase vlago iz zraka. Da je popoldne okopana zemlja bolj vlažna, lahko opazimo že naslednje jutro.
Ritem dneva je dobro upoštevati tudi pri nabiranju npr. cvetlic na dan za cvet zjutraj, listov zdravilnih zelisšč zjutraj in korenin za čaje ali kot zdravilna zelišča popoldne. Preparate, namenjene zemlji, bomo škropili popoldne. V ritmu dneva imajo ure jutranjega svita in večernega mraka v sebi nekaj svetega; rastline imajo rade, če delamo z njimi ob tem času.
Ritem meseca
Ritem meseca povezujemo z ritmom Lune. Luna v približno enem mesecu enkrat obkroži Zemljo. V tem času se premakne mimo vseh ozvezdij zodiaka in opravi pot, za katero Sonce potrebuje eno leto. Sile iz ozvezdij zodiaka sicer neprekinjeno sevajo na Zemljo, vendar jih sprejemamo vedno v nekoliko drugaćni kombinaciji. Do tega prihaja, ker planeti, ki se gibajo po svojih krožnicah okoli Sonca pred ozvezdji zodiaka, privlačijo in usmerjajo zodiakalne sile na Zemljo. Količina in kakovost sil, ki jih dobimo na Zemljo iz kozmosa, sta zato odvisni od pozicij planetov pred ozvezdji zodiaka pa tudi od razmerij med posameznimi planeti.
Ne le Luna, temveč tudi drugi planeti posredujejo na Zemljo energije ozvezdij, pred katerimi so. Če pa imamo ob določenem času pred istim ozadjem več planetov ali pride do drugih moćno delujočih pozicij, tedaj so energije, ki iz teh pozicij nastanejo, lahko močnejše od Lune. Maria Thun je v svojem dolgoletnem opazovanju in delu te učinke proučila in te impulze v Setvenem priročniku tudi navaja.
Sicer pa poznamo različne ritme Lune. Najbolj znan je ritem Luninih faz: mlaj, mlada luna, polna luna, stara luna. Poleg teh poznamo še druge ritme, tako ritem oddaljevanja od Zemlje, ki se konča v apogeju – največji oddaljenosti Lune od Zemlje in približevanja, ki se konča v perigeju, največji bližini Zemlje. Če bi rastline vedno sejali v času apogeja (v koledarju oznaka Ag), bi postale ovijalke, če bi jih vedno sejali v perigeju, bi postale stolčene, nizke. Poskusi so pokazali, da je čas, ko je Luna v perigeju (v koledarju oznaka Pg), neprimeren za delo z rastlinami.
Ritem Luninih faz, torej polne lune, mlaja, prvega in zadnjega krajca, v raziskovalnem delu g. Marije Thun ni pokazal posebnih učinkov na rast in razvoj rastlin razen v zvezi z glivičnimi boleznimi. Če v času okoli polne Lune dežuje, je nevarnost, da se glivice, katerih nepogrešljivo mesto delovanja je v zemlji, preselijo v rastline, zato pri deževju v času okoli polne lune pri nevarnosti glivičnih bolezni škropimo proti večeru rastline in zemljo s čajem iz njivske preslice.
Ritem leta
Ritem leta je ritem letnih časov. Je posledica kroženja Zemlje okrog Sonca. Pri ritmu leta velja, da je polovica leta, to je čas od Božiča do Janezovega, izdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se dvigujejo, dnevi pa daljšajo. Čas od Janezovega do Božiča pa je vdih Zemlje. Loki Sonca preko neba se nižajo, dnevi pa krajšajo. V času od Božiča do Janezovega Zemlja razvije pestrost rastlin in z njimi svoje sile izdihne v kozmos. Za Janezovo je dan najdaljši duša Zemlje je čisto v kozmosu. Rastline so se razvile in bodo iz vegetativnega razvoja prešle v nekakšno izgorevanje, zorenje, ovenele in odmrle bodo, ostal pa bo koncentrat v obliki semena. Od Janezovega do Božiča se duša Zemlje iz kozmosa z novimi idejami in močmi vrača na Zemljo, podobno kot je s človekom, ki se prebudi z novimi močmi in idejami. V času izdiha Zemlje posejana rastlina naredi več nadzemeljske substance, v času vdiha pa ve čkorenin. To lahko primerjamo s posevki npr. kolerabice ali redkvice v maju in septembru, ki sta po temperaturah primerljiva.
Če ta ritem poznamo, tudi vemo, zakaj delamo preparat iz koprive konec junija. Kar je rastlina pri izdihu Zemlje oblikovala nad zemljo, je po kakovosti nekaj povsem drugega kot to, kar oblikuje pri vdihu. To velja za vsa zelišča, saj vemo, da korenine navadno nabiramo jeseni!
Podrobneje: Vrhunc, Meta. 2011. Biološko-dinamični preparati. Vrzdenec: Založba Ajda.
